Pahor na III. Mednarodni konferenci Prijateljev Zahodnega Balkana: Nujnost prenove EU in pospešitev širitve na Zahodni Balkan

Danes in jutri v Ljubljani poteka III. mednarodna konferenca zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana in mednarodnega centra Nizami Ganjavi z naslovom Zahodni Balkan v vrtincu varnostne geopolitike. Udeležuje se je 35 uglednih govork in govorcev iz 24 držav, kar konferenco še dodatno utrjuje kot tradicionalno in vse bolj referenčno srečanje v regiji in širšem mednarodnem prostoru.

Konferenca je znova zbrala vrhunske sogovornike – od nekdanjih in sedanjih državnikov do posebnih odposlancev za Zahodni Balkan, zunanjepolitičnih odločevalcev in vodilnih strokovnjakov za geopolitiko ter evropske in zahodnobalkanske politike. V ospredju razprav so posledice spremenjenih varnostnih razmer v Evropi in svetu ter njihov vpliv na prihodnost Evropske unije in proces njene širitve.

Konferenco je z nagovorom uradno otvoril Borut Pahor, bivši predsednik Republike Slovenije, ustanovitelj in direktor zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana, za njim sta imela govora bivša hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović ter bivši srbski predsednik Boris Tadić. V svojih uvodnih razmislekih so govorniki poudarili pomen politične stabilnosti, varnosti in verodostojne evropske perspektive Zahodnega Balkana v času vse bolj zaostrenih globalnih razmer.

Bivši predsednik Pahor je izpostavil: »Prišel je čas, ko moramo razumeti potrebo po spremembi širitvene strategije na Zahodni Balkan kot geopolitično nujo, kar pa ni mogoče brez sprememb Evropske unije same. To zahteva močno in jasno politično voljo za spremembe EU v smeri močnejše unije navznoter in navzven (v smeri Združenih držav Evrope), ki z ambiciozno širitveno politiko zaseda prostor, ki je lahko in mora biti njen, sicer ga utegne izgubiti. V tem trenutku je dobro to, da se dejansko premikajo pogajanja glede skorajšnjega vstopa Črne gore, toda Zahodni Balkan ne bo ne miren ne razvit, dokler ne bo v celoti pod evropsko zastavo.« Pahor je nastop zaključil s predlogom: »zato predlagam drzno, a ne predrzno strategijo: da se leta 2030 v vseh državah kandidatkah v regiji izvedejo referendumi o njihovem članstvu v EU, do takrat pa se mora na ta korak pripraviti tudi EU sama.«

Prva vsebinska razprava je bila posvečena novi varnostni geopolitiki in njenemu vplivu na Evropsko unijo ter nadaljnjo širitev. Uvodne misli so prispevali nekdanji poljski in bolgarski predsednik, Andrzej Duda in Rosen Plevneliev, visoki predstavniki Sveta Evrope, Evropske komisije ter posebni odposlanci Francije, Italije in Slovenije za Zahodni Balkan, pa tudi priznani strokovnjaki s področij zunanje politike, varnosti in obramboslovja. Razprava, ki jo je vodil Volkan Bozkır, nekdanji predsednik Generalne skupščine Združenih narodov in nekdanji glavni pogajalec Turčije za vstop v EU, se je po uvodnih nagovorih razvila v odprt dialog, v katerem so sodelovali vsi govorci.

Ena ključnih posebnosti letošnje konference je, da se prvič sistematično in ločeno posveča političnim in varnostnim razmeram ter reformnim procesom za članstvo v Evropski uniji v vsaki od šestih držav Zahodnega Balkana posebej. Takšen pristop omogoča bolj poglobljen vpogled v specifične izzive in dinamike posameznih držav v regiji.

Namen te mednarodne konference je spodbujati odprt, vsebinski in vključujoč dialog o prihodnosti Zahodnega Balkana v času velikih geopolitičnih sprememb. Mednarodna konferenca se je začela že včeraj, s sprejemom, ki se ga je kot častna gostja udeležila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je spregovorila o razmerah na Zahodnem Balkanu in v svetu.